O-STA

Razstava ob 500-letnici rojstva Martina Pegija (1523−1592) v knjižnici Pravne fakultete Univerze v Ljubljani

Ob 500. obletnici rojstva Martina Pegija, prvega znanega Kranjca, ki si je s svojim znanstvenim opusom priboril mednarodni sloves, je v preddverju knjižnice Pravne fakultete razstava njegovih del, katere avtor je asistent na Pravni fakulteti Vid Žepič. Razstava bo za ogled na voljo vsaj do konca leta.

Čeprav je večino svojega življenja preživel na Solnograškem, Pegij te ni štel za svojo pr(a)vo domovino. Da je to ostala Kranjska, je pokazal v Poskusih pravnih mnenj (Tyrocinia consiliorum), ki jim je pripel obsežno posvetilo kranjskim deželnim stanovom.[footnoteRef:1] [1: Martin Pegius: Tyrocinia Consiliorum Martini Pegij I. V. Doctoris, Consiliarij Salisburgensis, 1564.]

Martin Pegij se je rodil okoli leta 1523 v Polhovem Gradcu. Leta 1552 se omenja kot doktor obojega prava univerze v Ingolstadtu, leta 1552 kot mestni pisar v Mühldorfu ob Innu, leta 1553 pa kot kapiteljski in urbarski pisar v Salzburgu. Od leta 1558 je bil knezoškofijski svetovalec, prisednik konzistorija in odvetnik salzburškega kapitlja.[footnoteRef:2] Pripravil je številna pravna mnenja za salzburške nadškofe in bavarskega vojvodo. Med leti 1557 in 1566 je spisal vrsto pravnih del, nakar se je posvetil matematiki, govorništvu in astrologiji. Pegij se je zavedal, da jezikovna nedostopnost v latinščini pisanih pravnih razprav otežuje uporabo prava v praksi, zato je večino del, ki so praviloma obravnavala žgoča vprašanja iz prakse, napisal v nemškem jeziku. Kot prvi je prevedel del Justinijanovega kodeksa v nemščino, s čimer je pripomogel k razvoju nemške pravne terminologije. Njegove pravne razprave so doživele več izdaj še v prvi polovici 18. stoletja. Ljubljanski operozi so ga zaradi izjemnega poznavanja občega prava krstili za "kranjskega Balda".[footnoteRef:3] Leta 1581 so ga obtožili, da je sklepe dvornega sveta še pred razglasitvijo sodbe sporočal strankam in ga sumili čarovništva.[footnoteRef:4] Na salzburškem gradu je bil skupaj z drugo ženo brez obsodbe zaprt do smrti leta 1592. [2: Pegijev življenjepis gl. pri Janko Polec: Pegius, Martin (med 1508 in 1523-okoli 1592), v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun-Peterlin, 1935 = Poseben odtis iz Slovenskega biografskega leksikona, Ljubljana 1935. ] [3: Franz Xaver Richter: Zur Literargeschichte der Krainer. Martin Pegius, v: Archiv für Geschichte, Statistik, Literatur und Kunst, 27. avgust 1827, str. 567.] [4: Pegijevo usodo v rokopisni kroniki popisuje Johann Baptist Fickler: Reitgärtlers Salzburgische Chronik, verbessert von J.B. Fickler bis 1588 (BSB Cgm 2892), 1588, fol. 264-269 (Bayerische Staatsbibliothek).]

Razstavljen je izvirnik Pegijeve razprave o služnostih (Dienstbarkhaiten, Stättlicher vnnd Bäwrischer Erbaigengütter, 1558), faksimile delnega prevoda Justinijanovega kodeksa (Codex Iustiniani, das ist Großbuch der Rechtlichen Satzungen, 1566),[footnoteRef:5] izvirnik Poskusov pravnih mnenj (Tyrocinia Consiliorum, 1564) ter leta 1924 (!) izdani faksimile astrološke Knjige o rojstnih urah (Geburtsstundenbuch, Basel, 1570). Posebno mesto na razstavi zavzema fotografija Pegijevega nagrobnika z njegovo (stilizirano) podobo in zapisom:[footnoteRef:6] [5: Edini znani izvirnik tega dela na Slovenskem hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani.] [6: Nagrobnik je vgrajen v severno steno kapele Sv. Margarete v opatiji Sv. Petra v Salzburgu.]

"Martin Pegij iz Polhovega Gradca, doktor prava in dvorni pisar v Salzburgu, je blagoslovljen umrl in bil pokopan pred tem kamnom 14. dne meseca -- v letu 15 -- Prav tako je umrla krepostna, čista in pobožna gospa Katarina Lobenstein, omenjenega doktorja zvesta in ljubeča druga žena, ki mu je rodila šest otrok, in sicer dne 17. maja v letu 1554. N(jeni) duši n(aj bo) B(og) m(ilostljiv), a(men)."[footnoteRef:7] [7: "Martin Pegeus von pillichgraczs beider | Rechten doctor gewester Thombschreiber | zu Saltzburg ist säliglich gestorben und | vor diesen Stain begrabn wordn am |14 tag des Monats -- Am 15 -- Jar so ist | auch Tugethaft züchtig und frumm frau Katarina Lobenstainin bemelts doctors geweste und liebe andere Ehefrau, so bei gedachte doctor 6 eheliche Kinder getrage gestorbe am 17 tag des Mots Im 1·5·5·4 Jar der sele G. f. p. g. s. a." Transkripcijo navajam po Michael Walz: Die Grabdenkmäler von St. Peter und Nonnberg zu Salzburg, Erste Abtheilung, Salzburg, 1867.]

Na levi strani od križanega Kristusa je na nagrobni plošči Pegij prikazan kot bradati moški v ogrinjalu, pred njim pa se na grbovnem ščitu razpirajo netopirjeva krila. Heraldični motiv naj bi simboliziral Pegijevo preučevanje okultizma. Na desni strani kleči ženska, Pegijeva prva žena, s krznenim ogrinjalom in rožnim vencem, pred njo pa šest golih otrok, kar naj bi nakazovalo, da so ti umrli že v ranem otroštvu.

Pegijev bronasti doprsni kip pred glavnim vhodom na Pravno fakulteto Univerze v Ljubljani, ki ga je takratni dekan, prof. dr. Janez Kranjc, slavnostno odkril ob inavguraciji fakultetne stavbe 23. novembra 2000,[footnoteRef:8] je delo akademskega kiparja Mirsada Begića.[footnoteRef:9] Kljub temu, da je kip nastal po umetnikovi fantazijski predstavi, je ob letošnjem odkritju (sicer stilizirane) Pegijeve podobe na salzburškem nagrobniku mogoče oceniti, da mu je umetniško delo izvrstno uspelo. Vsako leto so ob Pegijevem kipu, ki je medtem postal prava maskota ljubljanske Pravne fakultete,[footnoteRef:10] fotografira na desetine diplomantov, ki so na fakulteti sklenili svojo študijsko pot. [8: Bojan Kukec: Inavguracija nove stavbe Pravne fakultete v Ljubljani in postavitev kipa odvetniku dr. Martinu Pegiusu, v: Pravnik, 56 (2002) 4-5, str. 295.] [9: Nahaja se pred glavnim vhodom v secesijski del stavbe današnje Pravne fakultete. Na podstavku se nahaja zapis Martin Pegius, 1523-1592. Na zadnji strani Pegijevega doprsnega kipa se nahaja relief Franceta Prešerna, ki je 27. marca 1828 na dunajski pravni fakulteti prejel naziv doktorja prava.] [10: Po Martinu Pegiju se imenuje tudi fakultetni mešani pevski zbor, ki je na pobudo Študentske organizacije Pravne fakultete Univerze v Ljubljani začel delovati v študijskem letu 2006/2007.]