<?xml version="1.0"?>
<rss version="2.0">
  <channel>
    <title>Servis O-STA</title>
    <link>http://www.o-sta.com/</link>
    <description>Servis O-STA Slovenske tiskovne agencije</description>
    <language>sl-si</language>
    <pubDate>Thu, 23 Feb 2012 00:01:14 +0100</pubDate>
    <lastBuildDate>Thu, 23 Feb 2012 00:00:47 +0100</lastBuildDate>
    <docs>http://blogs.law.harvard.edu/tech/rss</docs>
    <generator>STAnka</generator>
    <managingEditor>o-sta@sta.si</managingEditor>
    <webMaster>webmaster@sta.si</webMaster>
    <item>
      <title>Nike razkril inovacije za izboljšanje dosežkov na tekmovanjih tega poletja</title>
      <link>http://www.o-sta.com/msg.php?id=8519</link>
      <guid>8519</guid>
      <description><![CDATA[<p><p>21. februar 2012, 15:28 UTC</p><br/><p></p><br/><p>NEW YORK--(<a href="http://www.businesswire.com/">BUSINESS WIRE</a>)-- NIKE, Inc. (NYSE:NKE) je danes naznanil serijo letošnjih najnaprednejših lahkih inovacij za izboljšanje dosežkov na atletskih stezah, košarkarskih igriščih in drugih prizoriščih. Razkrili so številne izdelke, od obutve Nike Flyknit do košarkarskega dresa Nike Hyper Elite in naslednjega koraka v evoluciji obutve NIKE Lunarlon.</p><br/><p>Marku Parkerju, direktorju in predsedniku uprave družbe NIKE, Inc., se je na svetovni predstavitvi najnovejših Nikejevih inovacij v New Yorku pridružila ena največjih ikon atletike v zgodovini, Carl Lewis, in drugi veliki športniki, kot so Deron Williams (košarkarska ekipa New Jersey Nets in nacionalna reprezentanca ZDA leta 2008), Tamika Catchings (košarkarska ekipa Indiana Fever in nacionalna reprezentanca ZDA v letih 2004 in 2008), Carmelita Jeter (aktualna svetovna prvakinja v teku na 100m in trenutno najhitrejša ženska na svetu), Walter Dix (dobitnik srebrne kolajne v šprintu na svetovnem prvenstvu), Anastasija Kapačinska (ruska šprinterka in dobitnica bronaste kolajne na 400 m na svetovnem prvenstvu leta 2011), Sergej Šubenkov (evropski prvak iz Rusije na teku z ovirami pod 23 let) in Abdi Abdirahman (ameriški maratonski tekač in sedemkratni prvak ZDA).</p><br/><p>"Danes smo razkrili tehnologijo, za katero verjamemo, da lahko spremeni dosežke v športu. Nike je bil vedno predan ponujanju najboljših inovacij za športnike na vseh ravneh in danes smo to naredili na močen način," je dejal Parker. "Zgornji del čevlja Nike Flyknit na novo definira koncept tekaške obutve: je lahek in praktično brezšiven, obnaša se kot druga koža noge in je natančno oblikovan iz enega kosa in ene plasti, da se zmanjša količina odpadkov, z vsem tem pa dramatično spreminja oblikovanje in proizvodnjo obutve."</p><br/><p>Seznam Nikejevih novih izdelkov vključuje:</p><br/><p><b>Nike Flyknit: </b>Nike Flyknit revolucionarno spreminja tek s premislekom o zasnovi celotnega čevlja na podlagi informacij s strani športnikov in z uporabo nove avtorsko zaščitene lastne tehnologije. Različne niti in blago so precizno zasnovani in uporabljeni, le kjer so potrebni, da dobimo peresno lahek, prilegajoč in praktično brezšiven zgornji del čevlja. Ker je vsa struktura in podpora vpletena v samo blago, tehta zgornji del z jezikom pri čevlju Nike Flyknit Racer samo 34 gramov. Celoten čevelj velikosti 43 pa tehta le 160 gramov in je tako 19 % lažji od čevljev Nike Zoom Streak 3, ki so jih nosili prvo-, drugo in tretjeuvrščeni tekač moškega maratona na svetovnem prvenstvu leta 2011.</p><br/><p>Zgornji del čevlja Nike Flyknit je zasnovan tudi za natančno prilaganje nogi, s čimer nudi občutek druge kože. Nike pa je oblikoval tudi tekaški copat za vsakdanjo rabo, Nike Flyknit Trainer+, ki bo s svojimi 220 grami prednosti tehnologije Nike Flyknit v teži in prileganju nudil tekačem na vseh ravneh.</p><br/><p><b>Nike Pro TurboSpeed: </b>Oblačilo Nike Pro TurboSpeed je najlažji in najhitrejši tekaški dres, ki ga je kdaj oblikoval Nike. Z uporabo podatkov o zračnih tunelih je bil oblikovan tako, da je v 100 metrih do 0,023 sekunde hitrejši od prejšnjega tekaškega dresa. V preteklih 12 letih, v katerih je bilo izvedenih preko 1000 ur poskusov z zračnimi tuneli, je Nike v okviru projekta Project Swift razvil in izpopolnil vrhunsko tehnologijo Nike AeroSwift, ki strmi k maksimalni hitrosti za elitne športnike.</p><br/><p>Tehnologijo bodo na mednarodnih ekipnih tekmovanjih uporabljali športniki iz ZDA, Rusije, Nemčije in Kitajske ter Ruska atletska zveza, v globalnih barvah, ki jih bodo na posameznih tekmovanjih uporabljali športniki, ki jih sponzorira NIKE, pa bo tehnologija razkrita od aprila naprej. Udarni dres združuje elemente nacionalne identitete in znanstvene inovacije. Ob tekmovalnem poletju, ki bo osredotočeno na trajnost, je Nike Pro TurboSpeed narejen iz približno 82 % reciklirane poliestrske tkanine, za katero se uporabi v povprečju 13 recikliranih plastenk.</p><br/><p><b>Nogometni čevlji Nike Zoom: </b>NIKE je predstavil nove ultralahke nogometne čevlje Nike Zoom Superfly R4 in Nike Zoom Victory Elite. Ta najnaprednejša obutev združuje vrhunsko prileganje, zaščito in Nikejevo dinamično tehnologijo Flywire, ki popušča in zateguje z naravnim gibanjem noge, da pomaga nuditi podporo in stabilnost, kar vse skupaj pomaga pripraviti športnike za njihove najboljše rezultate doslej, s poudarkom na hitrosti.</p><br/><p><b>Košarkarski dres Nike Hyper Elite: </b>Hlače Nike Hyper Elite, predstavljene v barvah nacionalne reprezentance ZDA, tehtajo okoli 142 gramov, Nikejeva lastna košarkarska majica, ki je najlažja doslej, pa je prinaša trpežno zasnovo, ki diha, z udarnim vizualnim oblikovanjem Nike Aerographics. Moška majica je sestavljena iz približno 96 % poliesterske tkanine, narejene iz recikliranih plastenk, hlače pa so iz 100 % recikliranega poliestra. Nike uporabi povprečno 22 recikliranih plastenk na dres, s čemer se odraža predanost podjetja okoljsko vzdržnemu oblikovanju. Dres bodo med drugim nosile nacionalne reprezentance ZDA, Kitajske in Brazilije, pa tudi reprezentance, ki se nameravajo še kvalificirati.</p><br/><p><b>Nike Hyperdunk: </b>Ta čevelj je eden od štirih v obutvenem paketu Nike Lunarlon Collection (skupaj s tekaškimi ter moškimi in ženskimi copati za trening). Kot inovativna kombinacija napredne tehnologije NIKE Flywire in za košarko značilnega blažilnega sistema NIKE Lunarlon je ta lahki čevelj, ki diha in nudi več podpore, izrecno oblikovan, da odgovarja na zahteve elitnih košarkarskih igralcev po svetu.</p><br/><p>Na novo zasnovana pena NIKE Lunarlon je 30 % lažja kot Phylon (standardna pena, ki se uporablja za sredico podplatov športnih čevljev) in je oblikovana tako, da ima različno gostoto, gostejša je, kjer je to potrebno za večjo stabilnosti, in mehkejša na ključnih delih, da ublaži udarce. Pri zgornjem delu copata Nike Hyperdunk je bila uporabljena najnaprednejša različica tehnologije NIKE Flywire, ki vsebuje močne žice iz tankega jedra v gibljivem pletenem tulcu. Te odzivne žice so ohlapne ob počitku in dinamične ob premikanju, ko se po potrebi zategujejo, da stabilizirajo nogo.</p><br/><p>Zbirka Lunarlon Collection in izdelki iz serije Nike Basketball bodo v mali prodaji na voljo od 29. junija, obutev Nike Flyknit pa od 27. julija.</p><br/><p><b>O podjetju NIKE, Inc.</b></p><br/><p>NIKE, Inc., s sedežem blizu mesta Beaverton v ameriški zvezni državi Oregon, je vodilno podjetje na svetu v oblikovanju, marketingu in distribuciji avtentične športne obutve, oblačil, opreme in dodatkov za širok nabor športnih dejavnosti in fitnesa. Seznam hčerinskih družb v polni lasti podjetja NIKE vključuje Converse Inc., ki se ukvarja z oblikovanjem marketingom in distribucijo športne obutve, oblačil in dodatkov; Cole Haan, ki se ukvarja z oblikovanjem, marketingom in distribucijo luksuznih čevljev, torbic, modnih dodatkov in plaščev; Umbro Ltd., vodilno globalno nogometno znamko iz Velike Britanije; in Hurley International LLC, ki se ukvarja z oblikovanjem, marketingom in distribucijo obutve, oblačil in dodatkov za aktivne športe in mladostni življenjski slog. Za več informacij obiščite spletno stran <a href="http://cts.businesswire.com/ct/CT?id=smartlink&amp;url=http%3A%2F%2Fwww.nikeinc.com&amp;esheet=50175486&amp;lan=en-US&amp;anchor=www.nikeinc.com&amp;index=1&amp;md5=082c1cccf40be0750944e433c72dc471"><a href="http://www.nikeinc.com">www.nikeinc.com</a></a> in sledite podjetju na Twitterju na @Nike.</p><br/><p>Za več informacij, vključno z multimedijskim gradivom, obiščite spletno stran <a href="http://cts.businesswire.com/ct/CT?id=smartlink&amp;url=http%3A%2F%2Fwww.NikeInc.com&amp;esheet=50175486&amp;lan=en-US&amp;anchor=www.NikeInc.com&amp;index=2&amp;md5=08b6907024ce9531065ea19b45a99a2a"><a href="http://www.NikeInc.com">www.NikeInc.com</a></a>.</p><br/><p>Slike/Multimedijska galerija na voljo na naslovu: <a href="http://cts.businesswire.com/ct/CT?id=smartlink&amp;url=http%3A%2F%2Fwww.businesswire.com%2Fcgi-bin%2Fmmg.cgi%3Feid%3D50175486%26lang%3Den&amp;esheet=50175486&amp;lan=en-US&amp;anchor=http%3A%2F%2Fwww.businesswire.com%2Fcgi-bin%2Fmmg.cgi%3Feid%3D50175486%26lang%3Den&amp;index=3&amp;md5=1b82d3d4780140dcb0cc73c163e12d53"><a href="http://www.businesswire.com/cgi-bin/mmg.cgi?eid=50175486&amp;lang=en">http://www.businesswire.com/cgi-bin/mmg.cgi?eid=50175486&amp;lang=en</a></a></p><br/><p><b>Kontakt</b></p><br/><p>Nike Media Relations<br/>212-367-4447</p><br/><p>Vir: NIKE, Inc.</p><br/><p><b>Smart Multimedia Gallery</b></p><br/><p><a href="http://mms.businesswire.com/bwapps/mediaserver/ViewMedia?mgid=312391&amp;vid=4">Slika</a></p><br/><p>Mark Parker, direktor in predsednik uprave družbe NIKE, Inc., je danes naznanil serijo letošnjih najnaprednejših lahkih inovacij za izboljšanje dosežkov na atletskih stezah, košarkarskih igriščih in drugih prizoriščih, ki vključuje revolucionarno novo obutev Nike Flyknit footwear. (Foto: Business Wire)</p><br/><p><a href="http://mms.businesswire.com/bwapps/mediaserver/ViewMedia?mgid=118505&amp;vid=4">Logo</a></p><br/><p>To sporočilo za javnost in multimedijske vsebine si lahko v angleščini ogledate na spletni strani:<br/><a href="http://www.businesswire.com/news/home/20120221006500/en"><a href="http://www.businesswire.com/news/home/20120221006500/en">http://www.businesswire.com/news/home/20120221006500/en</a></a></p><br/><p></p></p>]]></description>
      <pubDate>Wed, 22 Feb 2012 16:34:00 +0100</pubDate>
      <category></category>
    </item>
    <item>
      <title>S storitvijo TViN gledalci SiOL TV do televizijskih programov tudi na prenosnikih/računalnikih, tablicah in pametnih telefonih</title>
      <link>http://www.o-sta.com/msg.php?id=8518</link>
      <guid>8518</guid>
      <description><![CDATA[<p><p></p><br/><p><b>Ljubljana, 22. februarja - Telekom Slovenije danes uvaja novo storitev TViN, ki omogoča naročnikom na SiOL TV ogled televizijskih programov tudi prek spleta. TViN v omejenem obsegu razširja ponudbo SiOL TV iz televizije na več platform: na osebni, prenosni in tablični računalnik ter na pametni telefon. Telekom Slovenije je storitev razvil v sodelovanju s hčerinsko družbo TSmedia.</b></p><br/><p>Razširitev SiOL TV na spletno okolje je potreba današnjega časa, ko število zaslonov v gospodinjstvih strmo narašča. Telekom Slovenije je za svoje naročnike na SiOL TV zagotovil pravice za ogled več kot 50 televizijskih kanalov. Do SiOL TViN lahko uporabniki dostopajo na naslovu <a href="http://www.siol.tv"><a href="http://www.siol.tv">www.siol.tv</a></a> ali z mobilnimi aplikacijami prek internetne povezave na območju Slovenije. Naročniki standardne in mega sheme SiOL TV ter TopTria lahko storitev spremljajo brezplačno. Drugi naročniki Telekoma Slovenije lahko dostopajo do spletne videoteke Dkino, televizijskega sporeda in kataloga videovsebin. Dostop do televizijskega sporeda in kataloga videovsebin je možen tudi drugim uporabnikom interneta ne glede na to, ali so naročniki Telekoma Slovenije ali ne.</p><br/><p>"SiOL TViN, to je prenos SiOL TV tudi v spletno okolje, omogoča hkratni ogled različnih televizijskih vsebin v enem gospodinjstvu. Rekli bi lahko, da SiOL TViN pomeni tudi razširitev SiOL TV na drugi zaslon," je ob uvedbi nove storitve poudaril Simon Furlan, direktor Sektorja za produktno vodenje v Telekomu Slovenije. Do storitve TViN gledalci dostopajo s prijavo s svojim uporabniškim imenom in geslom. Spletno različico televizije lahko z enim uporabniškim imenom naenkrat uporablja le en uporabnik. "S storitvijo TViN bo omogočeno gledalcem gledati televizijske programe in filme iz videoteke na različnih zaslonih, in to kjerkoli: doma, v hišo ali zunaj nje, na poti, med odmori različnih dogodkov ipd.," k temu dodaja Mitja Lazar, vodja službe za internetne in multimedijske storitve.</p><br/><p>Storitev podpirajo najbolj razširjeni operacijski sistemi, kot so Windows, OS X, iOS ali Android. Dostop do spletne televizije SiOL TViN je možen prek spletnega mesta <a href="http://www.siol.tv"><a href="http://www.siol.tv">www.siol.tv</a></a> in mobilnih aplikacij Android od verzije 2.1 do vključno 3.2 oziroma iOS od verzije 3.2 naprej. Za sistema Android in iOS so razvite namenske aplikacije, ki jih je najti v Android Marketu ali APP Storu. Z njimi bo spremljanje priljubljenih programov še boljše.</p></p>]]></description>
      <pubDate>Wed, 22 Feb 2012 16:22:00 +0100</pubDate>
      <category></category>
    </item>
    <item>
      <title>ZLATI ŠUS: Odbita monodrama o Muri, Saletu in Vikiju, o življenju, ki te zasvoji. Mlada ekipa, odštekana lokacija</title>
      <link>http://www.o-sta.com/msg.php?id=8517</link>
      <guid>8517</guid>
      <description><![CDATA[<p><p><b>Tamara Matevc</b></p><br/><p><b>ZLATI ŠUS</b></p><br/><p>Odbita monodrama o Muri, Saletu in Vikiju, o življenju, ki te zasvoji. Mlada ekipa, odštekana lokacija.</p><br/><p>To je zgodba o drogah. Horsu, tripu, spidu, ekstaziju, travi, alkoholu, cigaretah...</p><br/><p><i>Ja ... Pa ne, ni samo to. Ne more biti samo to.</i></p><br/><p>To je zgodba o zasvojenosti. S hrano, z računalnikom, s tekom, s kavo, s tabletami, s sanjarjenjem...</p><br/><p><i>Ja ... Pa ne, ni samo to. Ne more biti samo to. </i></p><br/><p>To je zgodba o življenju.</p><br/><p><i>Ja, ampak ... A ni vsaka zgodba - zgodba o življenju?</i></p><br/><p>Seveda, zato ker lahko le skozi perspektivo življenja spoznaš vsakega posameznika, razumeš vzroke in posledice njegovih dejanj, najdeš izvor stisk, strahu, osamljenosti, pa tudi veselja in sreče ... Osmisliš njegovo (in včasih zraven še svojo) pot.</p><br/><p>In zato lahko situacije, ki so na prvi pogled neskončno tragične in problemi popolnoma nerešljivi, sčasoma postanejo tudi zabavni spomini.</p><br/><p>Uvrščajo nas med mlade gledališke ekipe.</p><br/><p>Najbrž zato, ker:</p><br/><p>- prvič ustvarjamo monodramo za najstnike.</p><br/><p><i>Pa smo naredili monodramo tudi za odrasle.</i></p><br/><p>- prvič sodelujemo s Tamaro Matevc, ki je napisala dramsko predlogo Zlati šus.</p><br/><p><i>Pa smo njene besede razrezali in na novo sestavili čisto po svoje.</i></p><br/><p>- prvič sodelujemo z Lutkovnim gledališčem Ljubljana.</p><br/><p><i>In raziskujemo globino Tunela pod gradom.</i></p><br/><p><b>Tamara Matevc</b></p><br/><p>Dramatičarka in soustanoviteljica slovenskega gledališkega portala <a href="http://www.sigledal.org"><a href="http://www.sigledal.org">www.sigledal.org</a></a>, se je rodila v Ljubljani (1972), odraščala pa je v Tolminu. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in filozofije, bila nekaj časa zaposlena v Centralni medicinski knjižnici, nato na Institutu Jožef Stefan, sedaj pa je samozaposlena v kulturi.</p><br/><p>Za njeno pisavo je značilen luciden obešenjaški humor, tekoč dialog, drobne dramaturške invencije in osvežitve, ki svoje nanašanje na odrsko uresničitev artukulirajo prav skozi eksponenčno oklepanje statusa dramskega teksta kot literarne umetnine. Avtorica v svojih tekstih pogosto prepleta primike zdaj h groteski zdaj h televizijskemu realizmu, od katerega se zopet odmakne v poetičnost, samorefleksijo in metafiziko.</p><br/><p>Njena besedila v celoti so dostopna tukaj: <a href="http://www.sigledal.org/geslo/Tamara_Matevc"><a href="http://www.sigledal.org/geslo/Tamara_Matevc">http://www.sigledal.org/geslo/Tamara_Matevc</a></a>. Trenutno pripravlja adaptacijo <i>Platonova</i> A.P. Čehova za hrvaško gledališče Gavella v Zagrebu.</p><br/><p><b>Marko Čeh</b></p><br/><p>Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, smer: režija</p><br/><p>Gledališke režije:</p><br/><ul><br/><li><i>SALOMA </i>(diplomska predstava, Cankarjev dom, 2009), Prešernova nagrada za režijo</li><br/><li><i>R9-42U </i>(prvenec, Gledališče Glej, 2010)</li><br/><li><i>CVETJE V JESENI </i>(Zavod Margareta Schwarzwald, Cankarjev dom, 2011)</li><br/><li><i>ASTROV VSTOPI V TOVARNO </i>(E.P.I Center, Cankarjev dom, 2011)</li><br/></ul><p><b>Nuša Komplet</b></p><br/><p>Filozofska fakulteta, smer: primerjalna književnost in filozofija (diploma 2009)</p><br/><p>Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, smer: dramaturgija</p><br/><p>Gledališke dramaturgije:</p><br/><ul><br/><li><i>SALOMA </i>(diplomska predstava, Cankarjev dom, 2009), Prešernova nagrada za režijo</li><br/><li><i>R9-42U </i>(prvenec, Gledališče Glej, 2010)</li><br/><li>Umetniška raziskava <i>DNEVNI MENI </i>(Maska 2010-2011)</li><br/><li><i>ZAVRATNE IGRE </i>(diplomska predstava, Mladinsko gledališče 2011)</li><br/><li><i>MUTASTI NATAKAR (</i>Mestno gledališče Ptuj, 2011)</li><br/></ul><p><b>Marko Turkuš</b></p><br/><p>Biotehniška fakulteta, oddelek za krajinsko arhitekturo</p><br/><p>Gledališke scenografije:</p><br/><ul><br/><li><i>SALOMA </i>(diplomska predstava, Cankarjev dom, 2009), Prešernova nagrada za režijo</li><br/><li><i>R9-42U </i>(prvenec, Gledališče Glej, 2010)</li><br/><li><i>CVETJE V JESENI </i>(Zavod Margareta Schwarzwald, Cankarjev dom, 2011)</li><br/><li><i>ASTROV VSTOPI V TOVARNO </i>(E.P.I Center, Cankarjev dom, 2011)</li><br/></ul><p>Filmske/TV scenografije:</p><br/><ul><br/><li>Koyaa; asistent scenografa, rekviziti, Filmski sklad RS, Zvviks, 2010</li><br/><li>Mulc: "Frača"; asistent scenografa, rekviziti, Filmski sklad RS, Zvviks, A-atalanta, 2008-09</li><br/><li>reklama za Smuthie, asistent scenografa, 2009</li><br/><li>videospot Tide - Adieu, asistent scenografa, A-atalanta, 2009</li><br/></ul><p><b>Branka Pavlič</b></p><br/><p>Fakulteta za družbene vede, program: sociologija, smer: kadrovski menedžment (diploma 2009)</p><br/><p>Akademija za gledališče, radio, film in televizijo, smer: kostumografija</p><br/><p>Gledališke kostumografije:</p><br/><ul><br/><li><i>R9-42U </i>(prvenec, Gledališče Glej, 2010)</li><br/><li>LEPOTICA IN ZVER ALI KAJ SE JE ZGODILO Z DANICO D.? (diplomska predstava, Mini teater, 2011)</li><br/><li>ALKESTIDA (Agrft, 2011)</li><br/><li><i>CVETJE V JESENI </i>(Zavod Margareta Schwarzwald, Cankarjev dom, 2011)</li><br/><li><i>ASTROV VSTOPI V TOVARNO </i>(E.P.I Center, Cankarjev dom, 2011)</li><br/></ul><p>Filmske/TV kostumografija:</p><br/><ul><br/><li>Kratek film "Moški"(AGRFT, 2009)</li><br/><li>Kratek film Nad mestom se dani (AGRFT, 2011)</li><br/><li>Reklama za Agencijo Palma, Egipt 2011</li><br/></ul><p><b>Laren Polič Zdravič</b></p><br/><p>Fakulteta za družbene vede, program: komunikologija, smer: trženje in tržno komuniciranje (diploma 2009)</p><br/><p>Glasba gledališko-plesni projekti:</p><br/><ul><br/><li><i>SALOMA </i>(diplomska predstava, Cankarjev dom, 2009), Prešernova nagrada za režijo</li><br/><li><i>R9-42U </i>(prvenec, Gledališče Glej, 2010)</li><br/><li><i>CVETJE V JESENI </i>(Zavod Margareta Schwarzwald, Cankarjev dom, 2011)</li><br/><li><i>ASTROV VSTOPI V TOVARNO </i>(E.P.I Center, Cankarjev dom, 2011)</li><br/><li><i>POTOHODEC </i>(diplomska predstava, Lutkovno gledališče Ljubljana, 2012)</li><br/><li><i>TRIBUTE TO SPANDEKS, SOLD OUT! </i>(Zavod Flota 2012)</li><br/></ul><p>Glasba TV/film:</p><br/><ul><br/><li>Animirana risanka "Deželica PinPan" (Casablanca Productions 2009) <a href="http://www.youtube.com/watch?v=j1ShZG2TJT8"><a href="http://www.youtube.com/watch?v=j1ShZG2TJT8">http://www.youtube.com/watch?v=j1ShZG2TJT8</a></a></li><br/><li>Kratek film "Moški" Mine Bergant (AGRFT 2009)</li><br/><li>Celovečerni film "Distorzija" Mihe Hočevarja, Slovenija (2009)</li><br/><li>Animirana risanka "Deželica PinPan", 2. sezona (Casablanca Productions 2010)</li><br/><li>Dokumentarni film "Enonočje" Nine Šorak (AGRFT 2011)</li><br/><li>Kratki igrani film "Nikamor" Maje Prelog (AGRFT 2011)</li><br/></ul><p><b>Tamara Matevc</b></p><br/><p><b>ZLATI ŠUS</b></p><br/><p>Režija: Marko Čeh</p><br/><p>Dramaturgija: Nuša Komplet</p><br/><p>Scenografija: Marko Turkuš</p><br/><p>Kostumografija: Branka Pavlič</p><br/><p>Avtor glasbe: Laren Polič Zdravič</p><br/><p>Oblikovanje luči: Srečo Brezovar</p><br/><p>Lektorica: Mateja Dermelj</p><br/><p>Nastopa: Ana Hribar</p><br/><p>Vodja predstave in tonski mojster: Emil Koprivc</p><br/><p>Lučni mojster: Srečo Brezovar</p><br/><p>Odrska tehnika in rekviziterja: Darko Nedeljković, Tomo Hvastja</p><br/><p>Garderoberka, frizerka in maskerka: Mihaela Majcen</p><br/><p>Izdelava scene: Marko Turkuš</p><br/><p>Predelava kostumov: Sandra Birjukov, Marjeta Valjavec</p><br/><p>Tunel LGL</p><br/><p>Premieri: 29. februar in 1. marec 2012</p><br/><p>Sezona 2011/12</p><br/><p>Lutkovno gledališče Ljubljana</p><br/><p></p></p>]]></description>
      <pubDate>Wed, 22 Feb 2012 15:30:00 +0100</pubDate>
      <category></category>
    </item>
    <item>
      <title>Kultura ni le umetnost, vključuje različne produkte posameznika, skupine, družbe</title>
      <link>http://www.o-sta.com/msg.php?id=8516</link>
      <guid>8516</guid>
      <description><![CDATA[<p><p></p><br/><p>Organizatorji na mednarodni konferenci marca v Mariboru pričakujejo najmanj 200 udeležencev iz več evropskih držav.</p><br/><p><b>(Maribor, 21. 2. 2012) Inštitut za razvoj družbene odgovornosti - IRDO in Javni zavod MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture bosta med 8. in 10. marcem 2012 v sodelovanju s številnimi partnerji organizirala že sedmo mednarodno konferenco Družbena odgovornost in izzivi časa 2012 z naslovom "Inoviranje kulture za več družbene odgovornosti - kot pot iz socio-kulturne krize". Častni pokrovitelj te konference je dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije, na njej pa bo sodelovalo več kot 50 avtorjev iz 14 držav.</b></p><br/><p>Mednarodna konferenca "Družbena odgovornost in izzivi časa" bo potekala že sedmo leto zapored. Razen prve, so bile vse nadaljnje konference mednarodne, takšna bo tudi 7. mednarodna konferenca Družbena odgovornost in izzivi časa 2012: "Inoviranje kulture za več družbene odgovornosti - kot pot iz socio-kulturne krize". Ta bo potekala od 8. do 10. marca 2012 v Mariboru in predstavlja most med znanstvenimi in strokovnimi spoznanji ter prakso.</p><br/><p>"V okviru projekta Maribor 2012 - Evropska prestolnica kulture se zavedamo, da kultura ne posega le na področje umetnosti, ampak da zajema različne produkte posameznika, skupine, družbe - od tehnike, znanosti, umetnosti, do moralnih sistemov, značilnega vedenja in navad. Da bi ohranili širino pogleda na kulturo, ki je torej več kot le umetnost, smo v naš program vključili tudi mednarodno konferenco na temo družbene odgovornosti in inoviranja kulture," je o namenu sodelovanja med EPK in inštitutom IRDO povedala dr. Suzana Žilič Fišer, generalna direktorica zavoda MARIBOR 2012.</p><br/><p>Na mednarodni konferenci bo predavalo več kot 50 predavateljev iz 14 držav, med udeleženci in predavatelji bodo tako znanstveniki, kot raziskovalci, praktiki, kulturniki in strokovnjaki z različnih področij. Predavanja bodo potekala v sedmih sekcijah: Sodobna znanost in kultura v luči družbene odgovornosti, Socializacija kulture in družbena odgovornost, Ekonomika in kultura družbene odgovornosti, Razvoj posameznih, organizacijskih in družbenih kulturnih politik družbene odgovornosti, Pravo in družbena odgovornost, Kultura / umetnost v praksi v luči družbene odgovornosti in Socialno podjetništvo kot družbeno odgovorna inovacija podjetništva.</p><br/><p>"S konferenco ''Družbena odgovornost in izzivi časa'' že od leta 2006 tradicionalno letno naredimo pregled stanja na področju delovanja in razvoja družbene odgovornosti, hkrati pa izpostavimo posamezno temo, ki je v danem časovnem obdobju najbolj aktualna. Glede take vsebine smo edini v Sloveniji, tudi zato, ker povezujemo teorijo s stroko, znanstveno plat s praktičnimi prikazi uporabe, ter zato, ker povezujemo stroke interdisciplinarno z namenom čim bolj celovito pristopati k reševanju problemov sodobne družbe in človeka v njej," meni zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej, predsednik Programskega odbora konference in Raziskovalnega sveta Znanstveno-raziskovalnega centra inštituta IRDO ter predsednik Strokovnega sveta inštituta IRDO.</p><br/><p>Vsi trije dnevi so namenjeni vabljenim mednarodnim predavateljem z bogatimi izkušnjami, delavnicam in razpravi na njihovi podlagi. Vsi udeleženci konference prejmejo zbornik s prispevki avtorjev na konferenci. Zborniki imajo trajno znanstveno-strokovno vrednost, saj omogočajo številnim bralcem prenos zbranih znanj v njihovo poslovno in drugo vsakdanjo prakso.</p><br/><p>Konferenco organizirata IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in Javni zavod MARIBOR 2012 - Evropska prestolnica kulture, v sodelovanju z Mednarodno akademijo za sistemske in kibernetske znanosti, Dunaj (IASCYS), Javno agencijo RS za raziskovalno dejavnost (ARRS), Javno agencijo za knjigo RS, Zavodom RS za varstvo narave, Mestno občino Maribor, Štajersko Gospodarsko zbornico, Ameriško Gospodarsko Zbornico v Sloveniji, Narodnim domom Maribor in Slovenskim društvom za odnose z javnostmi. Častni pokrovitelj konference je dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije.</p><br/><p><b>Dodatne informacije: </b></p><br/><p>IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, <a href="http://WWW.IRDO.SI">WWW.IRDO.SI</a></p><br/><p>· zasl. prof. ddr. Matjaž Mulej. Predsednik Strokovnega sveta in RS ZRC IRDO ter predsednik Programskega odbora konference, e-pošta: <a href="mailto:<a href="mailto:mulej@uni-mb.si">mulej@uni-mb.si</a>"><a href="mailto:mulej@uni-mb.si">mulej@uni-mb.si</a></a>, tel. 031 393 916</p><br/><p>· Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO in predsednica Organizacijskega odbora konference, e-pošta: <a href="mailto:<a href="mailto:anita.hrast@irdo.si">anita.hrast@irdo.si</a>"><a href="mailto:anita.hrast@irdo.si">anita.hrast@irdo.si</a></a>, <a href="mailto:<a href="mailto:info@irdo.si">info@irdo.si</a>"><a href="mailto:info@irdo.si">info@irdo.si</a></a>, <a href="http://www.irdo.si"><a href="http://www.irdo.si">www.irdo.si</a></a> , tel.: 031 344 883</p></p>]]></description>
      <pubDate>Wed, 22 Feb 2012 13:24:00 +0100</pubDate>
      <category></category>
    </item>
    <item>
      <title>Vabilo na jutrišnjo novinarsko konferenco pred premiero opere Marija Kogoja Črne maske</title>
      <link>http://www.o-sta.com/msg.php?id=8515</link>
      <guid>8515</guid>
      <description><![CDATA[<p><p>Spoštovani,</p><br/><p>vabimo vas na novinarsko konferenco</p><br/><p>pred ljubljansko premiero opere Marija Kogoja <b>Črne maske</b></p><br/><p>( premiera bo v petek, 2. 3. 2010 v Cankarjevem domu v Ljubljani )</p><br/><p><b>Novinarska konferenca bo v četrtek, 23. 2. 2012. ob 11.00</b></p><br/><p><b>v informacijskem središču SNG Opera in balet Ljubljana</b></p><br/><p><b>Župančičeva 1, Ljubljana</b></p><br/><p>(poleg blagajne, vhod s Cankarjeve ulice)</p><br/><p>Z nami bodo:</p><br/><p><b>Mitja Bervar</b>, ravnatelj SNG Opera in balet Ljubljana</p><br/><p><b>Milivoj Šurbek</b>, umetniški vodja opere SNG Opera in balet Ljubljana</p><br/><p><b>Danilo Rošker</b>, direktor SNG Maribor</p><br/><p><b>Aleš Šteger</b>, vodja programskega sklopa Terminal 12 EPK</p><br/><p><b>Uroš Lajovic</b>, dirigent</p><br/><p><b>Janez Burger</b>, režiser</p><br/><p><b>Jože Vidic</b>, operni solist</p><br/><p>Z veseljem vas pričakujemo</p><br/><p><b>Robert Celestina</b></p><br/><p>SNG Opera in balet Ljubljana</p><br/><p>Vodja službe za komuniciranje</p><br/><p></p></p>]]></description>
      <pubDate>Wed, 22 Feb 2012 11:51:00 +0100</pubDate>
      <category></category>
    </item>
  </channel>
</rss>

