Izbrano sporočilo

  • Natisni
  • Manjša pisava
  • Večja pisava

Št. obvestila: 21538

Datum: 04.01.2018 ob 12:24

Naročnik: Data d.o.o.

Kategorija: Izobraževanje

Ključne besede: IZOBRAŽEVANJE / PODJETJA / POSLOVANJE / SLOVENIJA / SPOROČILO

Novosti na trgu dela in nova pooblastila inšpektorjev

Novo leto na trg dela prinaša nekaj novih ukrepov. Na Ministrstvu za delo poudarjajo, da je njihov name izboljšati socialni položaj najranljivejših, zato bodo osredotočeni predvsem na mlade, starejše, nižje usposobljene in dolgotrajno brezposelne. Med novosti na trgu dela pa sodijo tudi nova pooblastila inšpektorjev.

Novosti morate dobro poznati tudi podjetniki, ki zaposlujete delavce. Vse potrebne informacije dobite na brezplačnem izobraževanju Podjetnik sem - kaj pa zdaj?.

Kakšne so novosti na trgu dela?

Z 21. januarjem 2018 bodo začele veljati nekatere določbe novele Zakona o urejanju trga dela(ZUTD-D). Brezposelni se bodo morali že med odpovednim rokom prijaviti v evidenco iskalcev zaposlitve na zavodu za zaposlovanje. Tisti z nizko in srednjo stopnjo izobrazbe pa bodo v primeru zaposlitve kljub temu prejemali 20 odstotkov nadomestila za brezposelnost do izteka roka, v katerem so do njega upravičeni.

Vse novosti na trgu dela smo natančneje predstavili v prispevku >>> Novosti v Zakonu o urejanju trga dela.

Nova pooblastila inšpektorjev

Na podlagi novele Zakona o inšpekciji dela (ZID-1A), ki se sicer uporablja od oktobra 2017 dalje, lahko Inšpektorat RS za delo strožje pristopa do kršiteljev delovne zakonodaje. Če se v vašem podjetju želite izogniti nepravilnostim oziroma neprijetnim presenečenjem ob obisku inšpektorja, vam pri delovno-pravnih vprašanjih lahko priskočijo na pomoč naši pravniki >>> pravno svetovanje.

S spremembami 18. člena zakona lahko inšpektor z odločbo prepove opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa, če v nadzoru ugotovi:

· da delodajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega okolja in delovnega procesa, kakor tudi njihove sprotne prilagoditve ob vsaki spremembi v delovnem procesu;

· da zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali nezavarovanega območja grozi nevarnost za nezgodo delavcev;

· da delodajalec delavcev ni usposobil za varno in zdravo delo;

· da mu je zavezanec ali odgovorna oseba zavezanca onemogočila inšpekcijski pregled;

· da je bil pri zavezancu v obdobju preteklih 12 mesecev dvakrat ali večkratpravnomočno ugotovljen prekršek, da ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu, kot to določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Gre za skrajni ukrep, ki posega v delovanje zavezanca in ga bo inšpektor lahko uporabil, ko bodo izčrpane vse druge možnosti. Inšpektor bo moral pri tem upoštevati morebitno delovanje višje sile (nedelovanje plačilnega sistema) ali objektivnih okoliščin (npr. zamuda pri plačilu že zapadlih obveznosti).

Informativni izračun plače

S pomočjo inšpektorjev prej do zaposlitve?

Inšpektor bo podobno prepoved dela lahko izrekel tudi v primeru, če bo ugotovil, da je opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z ZDR-1. Na ta način naj bi omejili atipične oblike dela - tiste, ki odstopajo od tipične pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas. Te se v praksi prepogosto uporabljajo v nezakonite namene.

Več o tem si lahko preberete tudi v našem prispevku Redno delo prek s. p. ni zakonito in v prispevku Delo prek s.p. za enega naročnika dovoljeno, a pod dvema pogojema.

Ko bo inšpektor pri sodelovanju podjetja s samozaposlenimi, honorarnimi delavci in študenti ugotovil elemente delovnega razmerja, bo delodajalcu izročil odločbo. Z njo bo odredil, da mora podjetje - delodajalec delavcu v treh dneh vročiti pogodbo o zaposlitvi.

Globe za delodajalce

Med novosti na trgu dela sodijo dopolnjene kazenske določbe. Novela zakona o inšpekciji dela nalaga delodajalcu plačilo globe od 4.500 do 20.000 evrov, če ta:

· ne ravna v skladu z izdano odločbo inšpektorja;

· kljub prepovedi inšpektorja nadaljuje opravljanje delovnega procesa;

· ne ravna v skladu z odredbo iz odločbe;

· odpečati sredstva za delo, delovne prostore ter delovišča ali druge prostore, v katerih se opravlja gospodarska ali negospodarska dejavnost;

· poškoduje, odstrani ali opravi kakršnokoli dejanje v zvezi s pečatom oziroma žigom inšpekcije na pečatu.

Za navedene prekrške se z globo od 350 do 2.000 evrov lahko kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe. Pa tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

DOSTOPNO NA: https://data.si/blog/2017/12/29/novosti-na-trgu-dela/

Povezana sporočila