Izbrano sporočilo

  • Natisni
  • Manjša pisava
  • Večja pisava

Št. obvestila: 20104

Datum: 30.05.2017 ob 08:48

Naročnik: IPPR

Kategorija: Zdravstvo

Ključne besede: ZDRAVSTVO / SPOROČILO / SLOVENIJA / ZNANOST

Slovenija-transplant: na področju presaditev organov in tkiv smo za zgled drugim

Zavod RS za presaditve organov in tkiv Slovenija-transplant je v tednu med 15. in 19. majem gostil tričlansko delegacijo strokovnjakov s področja transplantacijske medicine iz Moldavije. Primarijka Danica Avsec, dr. med., direktorica Slovenija-transplant, je ob tem izrazila "veselje in ponos, da smo država z dobro urejenim sistemom in da smo lahko za zgled drugim, ter imamo možnost svoje izkušnje in znanje deliti z drugimi, ki so še na poti". Poleg dragocenih slovenskih izkušenj na področju uveljavitve dobro delujočega sistema transplantacijske koordinacije ter donorskega in transplantacijskega modela so strokovnjaki iz Moldavije domov odnesli tudi nova spoznanja na področju ozaveščanja ljudi o pomembnosti darovanja organov in tkiv. Kot primer dobre prakse so namreč spoznali tudi družbeno odgovorno kampanjo "Ne čakaj, postani darovalec", s katero se je povečalo število opredeljenih darovalcev v Sloveniji. Ne glede na povečanje števila darovalcev pa ostaja sprememba zakonodaje glede opredelitve za darovanje organov, poleg ustanovitve tkivne banke, eden glavnih izzivov slovenskega sistema.

Petdnevni študijski obisk je financirala Evropska komisija v okviru finančnega instrumenta TAIEX. Glede na zastavljen cilj - povečanje učinkovitosti donorskega programa in transplantacijskega programa v Moldaviji - so slovenski strokovnjaki gostom predstavili osnovne principe delovanja sistema, zakonodajo in organizacijsko mrežo Slovenija-transplanta, finančne vidike in informacijsko podporo za zbiranje podatkov na področju darovanja in presaditve organov, tkiv in celic.

Tovrstne izmenjave so na področju donorskega programa in transplantacij dokaj pogoste. Kot pojasnjuje primarijka Avsec, so koristne za obe strani, saj vsi sodelujoči lahko spoznajo različne pristope k urejanju te dejavnosti. "Pri pripravi gradiv in predstavitev za delegate tudi mi naredimo natančen pregled stanja in na ta način opravimo nekakšno inventuro znanja ter učinkovitosti dejavnosti. Na tak način tudi lažje vidimo možnosti za izboljšave."

Če primerjamo statistične podatke darovanja in presaditev v Sloveniji in Moldaviji opazimo bistvene razlike. Letno v Sloveniji presadimo okoli 120 organov. V Moldaviji so v lanskem letu presadili 31 organov. V obeh državah med presajenimi organi prevladujejo ledvice. V Sloveniji trenutno na srce čaka 52 pacientov, na jetra 25, na ledvice pa 102 pacienta. V Moldaviji je na nacionalni čakalni listi 42 pacientov, ki čakajo na ledvico, 81 na jetra in 3 na srce.

Razlike so tudi v samem sistemu, ki ureja darovanje. V Moldaviji imajo uzakonjeno domnevno privolitev za darovanje. V Sloveniji trenutno zakonodaja določa, da se lahko soglasje za darovanje pridobi po smrti v pogovoru s svojci ali najbližjimi. Če posameznik izreče svojo voljo za časa življenja v obliki pristopne izjave, se upošteva ta odločitev. Vse informacije o darovanju v Sloveniji so zbrane na spletni strani www.daruj.si. Je pa Ministrstvo za zdravje prejelo predlog, da bi tudi v Sloveniji (po zgledu številnih evropskih držav) morali ureditev spremeniti tako, da bi bili vsi državljani Republike Slovenije z rojstvom avtomatsko darovalci. Kdor bi se temu želel odreči, pa bi izpolnil obrazec, s katerim bi izrazil to svojo željo. V primeru mladoletnih bi odločitev sprejeli zakoniti skrbniki ali zastopniki. Takšni rešitvi so naklonjeni tudi v Slovenija-transplantu. "Vse bolj se nam zdi domnevna opredelitev, kjer se opredelijo tisti, ki so proti darovanju, edina prava rešitev tudi za Slovenijo. Skupine, kot so otroci in druge ranljive skupine, bi tudi ob spremembi zakonodaje izvzeli in postopki v teh primerih bi se še naprej izvajali po informiranem pristanku, kjer o darovanju odločajo starši oz. skrbniki," razloži primarijka Avsec.

Strokovnjaki iz Moldavije so domov odnesli dragoceno znanje, na osnovi katerega bodo izboljšali učinkovitost lastnega modela. Slednji ima sam po sebi nekaj prednosti, ki so lahko za zgled tudi slovenski strani. "Moldavci imajo zelo pregleden sistem zlasti na področju tkiv in celic, kjer so poiskali odlične rešitve in ustanovili eno skupno tkivno banko, kar nam doslej, kljub prizadevanjem, ni uspelo," opisuje primarijka. Na strani pomanjkljivosti moldavskega sistema pa velja izpostaviti slabšo učinkovitost donorskega in transplantacijskega programa ter finančnega modela na področju darovanja in presaditev organov. "Trenutno imajo največ težav z motiviranjem zdravnikov in ostalega zdravstvenega osebja za izvajanje donorskega programa po mednarodnih merilih, med njimi se tudi pojavlja še precej čustvenih zadržkov in strahu pred postopki pri darovanju," zaključi prim Danica Avsec.

Povezana sporočila