Izbrano sporočilo

  • Natisni
  • Manjša pisava
  • Večja pisava

Št. obvestila: 17666

Datum: 20.06.2016 ob 09:29

Naročnik: Društvo Planet Zemlja

Kategorija: Nevladne organizacije

Ključne besede: SLOVENIJA / ZANIMIVOSTI / SPOROČILO

Voda - vir življenja

Celje, 17.6.2016 - Sinoči je v muzejski kavarni Muzeja novejše zgodovine Celje, kjer so na svetovni dan voda otvorili razstavo na temo vode, potekal javni pogovor z naslovom: Voda, kako dolgo še dostopna vsem? Pogovora, ki sta ga organizirala Muzej in društvo Planet Zemlja, sta se udeležila evropski poslanec iz vrst Zelenih dr. Igor Šoltes in predstavnik Civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo Brane Golubović. Dogodka se je udeležila tudi poslanka Državnega zbora Janja Sluga, ki je tvorno prispevala k razpravi.

"Podnebne spremembe že dlje časa narekujejo tematike, ki jih mora človeštvo postavljati na dnevne rede razprav in ena od glavnih je prav gotovo tudi voda. Dejstvo, da je zgolj slab odstotek vse vode na zemlji pitne, da je število prebivalstva in ekstremnih naravnih vremenskih pojavov v porastu, da se voda potrebuje tako rekoč pri vseh dnevnih opravilih posameznikov, pa tudi v gospodarstvu, kmetijstvu,...s čimer raste njen pomen kot vira zaslužka in ne zgolj preživetja, je skrb zbujajoče," je v uvodu povedala predsednica društva Planet Zemlja, Irena Mraz.

Voda je zagotovo ena glavnih tem, ki hiti v ospredje diskusij tako politike, kot tudi gospodarstva, stroke, pa tudi širše. V Evropi se tej temi posveča veliko pozornosti že od leta 2010, ko je OZN opozorila na probleme, povezane z dostopnostjo pitne vode, nato leta 2012 z evropsko direktivo, ki je sprožila prvo množično državljansko pobudo Evropejcev, ki so zbrali skoraj 2 milijona podpisov in s tem izrazili odločenost za trajno ohranitev vode kot javne dobrine in njeno zaščito v evropskem pravnem redu.

Leta 2015 je Evropski parlament z resolucijo pozval Evropsko komisijo (EK) naj z zakonodajo uredi, da bo pravica do vode vtkana tudi v evropsko zakonodajo, evropski poslanec dr. Šoltes pa je EK v poslanici spraševal o tem, kdaj bo pripravila zakonodajni predlog, s katerim se bo eksplicitno priznalo dostop do vode in sanitarnih storitev kot temeljno človekovo pravico, v skladu z definicijo iz deklaracije OZN iz leta 2010.

"Pravica do vode v evropski zakonodaji še vedno ni opredeljena kot temeljna človekova pravica, pritiski po privatizaciji vode pa se krepijo," je poudaril dr. Igor Šoltes in opozoril na nevarnosti, ki jih prinašajo mednarodni sporazumi kot je TTIP, ki jih sklepa ali se o njih pogaja EU, saj se postavljajo nad ustavno ureditev držav podpisnic. "Slovenska ustava vode ne more v vseh primerih zaščititi pred spornimi sporazumi, ker je hierarhično pod njimi, zato mora biti slovenska politika pri zavračanju takšnih mednarodnih sporazumov bistveno bolj odločna."

Podobne pobude kot je slovenska, s katero naj bi se pravica do vode implementirala v ustavo, so izvedle države EU že večkrat in tako so v Italiji leta 2011 nasprotniki privatizacije vodnih virov dosegli umik privatizacije na referendumu, v Belgiji si civilne iniciative skoraj desetletje prizadevajo za vpis pravice do vode v ustavo, Slovaški bo očitno to kmalu uspelo. V Sloveniji je civilna iniciativa Za Slovenijo in svobodo zbrala že prek 57.000 podpisov za pobudo, ki jo je predala predsedniku Državnega zbora.

Razprava v Državnem zboru o tem poteka že več kot pol leta in svoja mnenja k predlogu podajajo tako člani ustavne komisije, kot tudi pravniki. "29. junija bo v parlamentu potekalo ponovno odločanje o predlogu, ki mu je politika naklonjena," je povedala poslanka Janja Sluga, ki pričakuje, da bo epilog prinesla letošnja jesen.

"Slovenija bo v prihodnje izvoznica modrega zlata. Postavlja se samo vprašanje ali bo to izvajala država prek svojih podjetij in prihodke vlagala v razvoj in blaginjo ljudi ali prek zasebnih podjetij, katerih cilj je maksimiziranje dobička za svoje lastnike," je sicer zadovoljen nad podporo pobudi povedal Brane Golubović in dodal: "Obstoječe koncesnine za rabo vode zasebnih podjetij bodo v najslabšem primeru ostale v veljavi toliko časa, za kolikor so bile podeljene, saj bi lahko prišlo do odškodninskih zahtevkov."

Koncesije same sicer ne pomenijo privatizacije vodnih virov, vendar odpirajo vsaj vprašanja trajanja - ročnosti koncesij, ter seveda zavez koncesionarja v primerih pomanjkanja vode za oskrbo prebivalstva. Voda kot strateški vir bo v prihodnje tudi na mednarodni ravni strmo pridobivala na vrednosti in jo lahko že sedaj postavimo ob bok nafti, ali drugim energetskim virom. Ob podnebnih spremembah in posledičnem pomanjkanju, pa bo njena cena še skokovito naraščala. Dokaz za to je tudi dejstvo, da se z vodnimi viri že danes ukvarjajo tudi obveščevalne službe svetovnih velesil, so poudarili sogovorniki.

Pobuda Civilne inciative je še vedno odprta, razstava o vodi pa bo svoja vrata zaprla konec leta 2017.

Za morebitne objave se vam zahvaljujemo, fotografijo s sinočnjega pogovora pa lahko uporabite brez omejitev avtorskih pravic.


Ker nam ni vseeno!

društvo Planet Zemlja deluje v javnem interesu po ZON in ZVO


www.planet-zemlja.org

www.eko-generacija.org

www.foodrevolution.si

BODITE DOBRODELNI IN PODPRITE DELOVANJE DRUŠTVA:

http://www.planet-zemlja.org/2010/12/namenitev-dela-dohodnine-nasemu-drustvu/

Povezana sporočila