Intelektualna lastnina - kdaj in kako jo zaščititi?
Intelektualna lastnina se nanaša na tri kategorije pravic - na industrijsko lastnino, avtorsko in sorodne pravice ter ostale pravice. Zadnja kategorija pravic se nanaša na nekatera specifična tehnična področja, ki zaradi posebnosti potrebujejo posebne oblike varstva, kot sta na primer topografija polprevodniških vezij in varstvo novih rastlinskih sort.
IZOBRAŽEVANJE
Zasluži denar s svojim hobijem ali idejo
Kaj moraš narediti s poslovno idejo, preden se pojaviš na trgu?
Kaj je intelektualna lastnina in kaj spada pod njene posamezne vrste, natančneje razlagamo tukaj - Intelektualna lastnina, industrijska lastnina ali avtorsko pravo.
Intelektualna lastnina je samostojno pravno področje, saj zakon določa vrsto in vsebino teh pravic, njihov obseg in način pridobitve, način uveljavljanja pravic v primeru njihove kršitve, vrste in dovoljene oblike gospodarskega izkoriščanja ipd. Torej podjetniška narava teh pravic zahteva tudi ustrezno upravljanje z njimi.
Pravice intelektualne lastnine so izključne (vendar je izključnost v nekaterih primerih pogojena z naravo predmeta varovane pravice) in temeljijo na naslednjih načelih:
- imetnik pravice sme prepovedati komercialno izkoriščanje predmeta pravice, za katerega ni dal dovoljenja,
- varstvo teh pravic se nanaša izključno na gospodarsko dejavnost,
- pravice so teritorialne in tudi praviloma časovno omejene, razen blagovnih znamk, trgovskih imen in geografskih označb, katerih varstvo lahko traja neomejeno dolgo.
Po izteku zakonsko predpisane dobe postane predmet takšnega varstva javna dobrina in ga lahko vsakdo svobodno komercialno izkorišča.
Intelektualna lastnina oziroma pravice, ki iz nje izhajajo so izključne narave, zato so z ekonomskega vidika zelo pomembne. Vplivajo namreč na konkurenčnost subjektov na trgu, njihov dolgoročni razvoj, na raziskave, razvoj in investicije. Tudi na vzpostavljanje novih ali širjenje že obstoječih vej gospodarstva, na odpiranje novih delovnih mest in nenazadnje tudi na povečanje prihodkov države iz naslova davkov, pojasnjujejo na Uradu RS za intelektualno lastnino.
Intelektualna lastnina mora biti zaščitena
Kdaj naj podjetnik začne razmišljati o tem, da bi se njegova intelektualna lastnina primerno varovala? Načeloma vedno tedaj, ko je tržno zanimiva, svetujejo na Uradu RS za intelektualno lastnino, a hkrati opozarjajo, da je odvisno, za katero pravico gre.
Avtorska in sorodne pravice so varovane z zakonom že od trenutka svojega nastanka, medtem ko je pri pravicah industrijske lastnine to pogojeno z izpolnjevanjem pogojev za pridobitev pravice (patent, znamka, model, geografska označba itd.) in začetkom postopka registracije pravice. Načeloma pa velja pravilo, da naj se varstvo išče pred vstopom na trg, razlagajo na Uradu.
Intelektualna lastnina - kako uveljavljati pravice?
Postopki, s katerimi se poskrbi, da je intelektualna lastnina ustrezno zaščitena, so od pravice do pravice različni. Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. Bistvo avtorske pravice je, da predstavlja monopol avtorja nad izkoriščanjem njegovega dela.
Patent
Za pridobitev patenta je potrebno Uradu RS za intelektualno lastnino predložiti:
- zahtevo za podelitev patenta, praviloma na obrazcu Zahteva za podelitev patenta (SIPO P-1);
- opis izuma (2 izvoda), ki vsebuje prikaz problema, podatke o doslej znanih rešitvah in njihovih pomanjkljivostih, opis nove rešitve in opis skic, če obstajajo;
- patentni zahtevek ali zahtevke (2 izvoda), ki morajo biti napisani v enem stavku in opredeljujejo obseg in vsebino patentnega varstva;
- kratko vsebino bistva izuma - povzetek (2 izvoda);
- skico ali skice, če je to potrebno (2 izvoda);
- potrdilo o plačilu prijavne pristojbine;
- pooblastilo zastopniku [.pdf, 80 K], če je prijava vložena po zastopniku.
Več o celotnem postopku si lahko preberete tukaj.
Znamka
Prijava znamke, ki jo lahko pripravite sami ali za to pooblastite zastopnika, mora vsebovati:
- zahtevo za registracijo znamke, praviloma na izpolnjenem obrazcu Zahteva za registracijo znamke (SIPO Z-1);
- seznam proizvodov oziroma storitev v dveh izvodih, v katerem so proizvodi in storitve razvrščeni v skladu z mednarodno klasifikacijo blaga in storitev (Nicejska klasifikacija);
- prikaz znaka v črno-beli tehniki v petih izvodih; če se zahteva varstvo znaka v barvi, prikaz znaka v barvi v petih izvodih;
- pravilnik o kolektivni znamki, če se zahteva registracija kolektivne znamke;
- če se zahteva varstvo zvočnega znaka, grafični prikaz znaka, kot je na primer notni zapis oziroma zvočni zapis na zgoščenki v CD formatu (CD-DA) ali kot MP3 datoteko; dolžina predvajanja naj bo omejena na največ 1 minuto; velikost MP3 datoteke naj bo omejena na 1 MB, izbor bitne hitrosti pri kodiranju podatkov pa naj omogoči kvaliteto predvajanja, ki bo približno enaka CD zapisu;
- potrdilo o plačilu predpisane prijavne pristojbine;
- pooblastilo zastopniku [.pdf, 81 K], če je prijava vložena po zastopniku.
Obrazec za prijavo znamke se predloži v treh izvodih. Več si lahko preberete tukaj.
Model
Za pridobitev modela je potrebno predložiti:
- zahtevo za registracijo, praviloma na obrazcu Zahteva za registracijo modela (SIPO M-1);
- fotografijo ali grafični prikaz vsakega prijavljenega videza izdelka, iz katerega mora biti razvidno, v čem je novost in individualna narava videza izdelka (3 izvode);
- potrdilo o plačilu prijavne pristojbine;
- pooblastilo zastopniku, če je prijava vložena po zastopniku.
Podrobna navodila za pripravo prijave modela in njenih sestavin so dosegljive na tej povezavi.
Stroški registracije
Stroški registracije, na podlagi katere je intelektualna lastnina zaščitena, so dosegljivi na naslednji povezavi in so odvisni od posamezne pravice. Na povezavi so dostopne tudi cene mednarodnih registracij. Prijavna pristojbina za patent za prva tri leta znaša 110 evrov, vsako nadaljnje leto pa je potreben dodaten denarni vložek za vzdrževanje veljavnosti. Prijavna pristojbina (vključno s pristojbino za vzdrževanje za prvih 5 let) za model znaša 80 evrov. Pristojbina za registracijo znamke (vključuje vzdrževanje znamke za prvih 10 let) oziroma za njeno podaljšanje za nadaljnjih 10 let pa znaša 150 evrov (za prve tri razrede).
Vse dodatne informacije, o tem, kako naj bo intelektualna lastnina zaščitena, dobite na Uradu RS za intelektualno lastnino.
Deli na FacebookuDeli na Twitterju
Kategorijepodjetniške novice podjetništvo zakonodaja
Oznakeavtorske pravice avtorski članiki industrijska lastnina intelektualna lastnina
POVEZAVA: http://data.si/blog/2017/03/29/intelektualna-lastnina-kdaj-jo-zascititi/