Za pomoč osnovnošolcem in srednješolcem: prva "šola", ki otroke z debelostjo celostno uči o zdravem prehranjevanju in življenjskem slogu
V avgustu se je začel projekt "Šola za zdravo prehranjevanje in življenjski slog", ki jo v okviru Endokrinološke ambulante organizira Klinika za pediatrijo UKC Maribor. Kot pove vodja dr. Martin Bigec, gre za obravnavo otrok s prekomerno prehranjenostjo in debelostjo ter komorbidnimi boleznimi, kot so sladkorna bolezen, hipertenzija, motnja menstrualnega cikla, čezmerna poraščenost, motnje dihanja in spanja, telesna in gibalna oviranost, socialna izoliranost, slaba samopodoba. V svojem programu uporabljajo camp metodo, vključijo pa tudi starše.
Dolgoročen program
Namen projekta je predvsem v pridobivanju znanj in veščin za sistematične spremembe prehranjevalnih navad, telesnega gibanja, izogibanju sedečega načina življenja in zadostnega spanja. Tako so 22 prijavljenih otrok peljali v VIRC Poreč, kjer so pod nadzorom strokovnjakov preživeli 10 dni. V tej "šoli" pa jim zagotovo ni bilo dolgčas, saj so organizatorji zanje pripravili kupe različnih aktivnosti, od delavnic, na katerih so se učili o zdravi prehrani in pravilnem prehranjevanju, do telovadbe in sprehodov, ni pa manjkalo niti zabavnih morskih aktivnosti. Projekt so izvedli s pomočjo Europarkove donacije 15.000 EUR: "V Europarku smo zelo ponosni, da lahko sodelujemo v akcijah, ki delujejo v dobro otrok. Prekomerna prehranjenost in debelost sta pri otrocih vedno večji problem, a večina staršev niti ne ve, kako bi se z njim soočila. Tako verjamem, da je "Šola za zdravo prehranjevanje in življenjski slog" odličen način sistematičnega izobraževanja staršev in otrok o zdravem načinu življenja, saj nudi celostno podporo od dietetikov, psihologov do pediatrov in fizioterapevtov. Do zdaj smo s potekom programa zadovoljni in se veselimo napredka," je povedala Simona Mandl, center managerka Europarka.
Usmerjanje in svetovanje
Otroke so strokovnjaki skozi celoten program usmerjali in jih učili discipline. S pomočjo pedometra in elektronske tehtnice so stalno spremljali njihovo telesno aktivnost in spremembe v teži, otroci pa so prejeli tudi dnevnik, kamor so si vsak dan zapisovali, kaj so pojedli, koliko tekočine so zaužili, kako so se tisti dan počutili in kdaj so hodili spat. S tem bodo nadaljevali tudi po vrnitvi domov. Kasneje bodo sledile obravnave otrok skupaj s starši, kjer bodo starši pridobili poglobljene informacije o otrokovi bolezni. Nadaljnjih 8 tednov bodo namreč morali biti aktivno vključeni v otrokov napredek in svoj življenjski slog spremeniti tudi sami.
Kako lahko pripomorejo starši?
Dr. Martin Bigec pravi, da je problem za otrokovo prekomerno prehranjenost največkrat v družini sami, saj morajo biti starši s svojim načinom prehranjevanja otroku za vzor: "Predvsem preko obravnave otrok celotno družino učimo o tem, kako naj se prehranjuje in kakšno telesno aktivnost naj ima, nudimo pa ji tudi psihološko pomoč. V šoli sodelujeta kinezioterapevtka in fizioterapevtka, ki otroke učita ravnotežnih vaj, raztezanja in aerobnih vaj za izboljšanje krvnega obtoka ter počutja. Psihologinja in biopsihologinja sta izvajali metodo kognitivne vedenjske terapije v skupini in individualno, saj imajo ti otroci pogosto težave s samopodobo, socializacijo in podobno. Zraven smo priključili še informacijski sistem oz. elektronske pripomočke, ki nam bodo na daljavo pomagali, da bomo lahko otrokom sledili pri vsakodnevnih aktivnostih in spremljanju telesne teže." Pomembnosti zdravega načina življenja se vse bolj zavedajo tudi starši: "Program je vsekakor zanimiv, zato smo se skupaj z otrokom odločili, da se te "šole" udeleži. Tudi ostali člani družine se bomo vključili v aktiven, zdrav način življenja - od prehrane do gibanja ter v tak način pritegnili tudi razmišljanje in dejanja otroka," je sporočila mamica enega izmed udeleženih otrok. Dietetičarka Mirjam Koler Huzjak pa staršem svetuje, naj se znebijo vmesnih prigrizkov, kot so čips, smokiji ter sladke pijače in naj jih zamenjajo s sadjem, suhim sadjem ali jogurtom. Pravi, da je nemogoče od otroka pričakovati, da bo jedel zdravo, če pa ima doma poln hladilnik nezdravih prigrizkov: "Še odrasli se težko upremo, kako se bodo otroci?"