Dan Evrope

20 let v EU

Dan Evrope praznujemo vsako leto 9. maja v spomin na začetek evropskega združevanja. Evropska unija je bila ustanovljena leta 1993, a njena zgodovina sega še dlje. Na ta dan leta 1950 je namreč takratni francoski zunanji minister Robert Schuman pozval evropske države, naj združijo svojo proizvodnjo premoga in jekla. Ta povezava je pozneje prerasla v današnjo Evropsko unijo. Pred dvajsetimi leti se ji je še z devetimi drugimi državami priključila tudi Slovenija. Naredili smo statistično primerjavo med desetimi državami, ki so leta 2004 postale del EU. Več podatkov, kjer primerjamo vse trenutne članice, pa je na voljo v interaktivni publikaciji 20 let Slovenije v EU.

BDP na prebivalca v standardih kupne moči najvišji na Malti

Po kazalniku bruto domačega proizvoda na prebivalca (BDP) v skupni enoti standardi kupne moči (SKM) kot merilu gospodarske razvitosti je leta 2004 med desetimi novimi članicami v EU najbolje kazalo Cipru, ki je imel vrednost enako povprečju EU (tj. 100). Ostalih 9 članic je imelo vrednost nižjo od povprečja EU. Najbolje med njimi se je uvrstila Slovenija, ki je dosegla 88 % povprečja EU, najnižjo vrednost pa je imela Latvija s 47 %.

V letu 2022 je bila vrednost tega kazalnika med izbranimi evropskimi državami najvišja na Malti (za 4 % višja od povprečja EU), sledil ji je Ciper (94 % povprečja EU), na tretjem mestu pa sta se znašli Slovenija in Češka (90 % povprečja EU). Najnižji BDP na prebivalca v SKM sta v letu 2022 imeli Latvija (73 % povprečja EU) in Slovaška (71 % povprečja EU).

V Sloveniji smo v dvajsetletnem obdobju najvišjo vrednost BDP na prebivalca v SKM z 91 % povprečja dosegli leta 2008.

Potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči v Sloveniji pri 87 % povprečja EU

V nobeni od držav, ki so skupaj s Slovenijo vstopile v EU, potrošnja ni bila niti leta 2004 niti 2022 višja od povprečja EU. Dejanska individualna potrošnja, ki jo izražamo v SKM, zelo dobro odraža materialno blaginjo gospodinjstev.

Leta 2004 je v Latviji, kjer je bila najnižja, znašala 50 % povprečja EU, na Cipru, kjer je bila najvišja, pa 98 %. V Sloveniji je bila za 18 % nižja od povprečja EU.

V dvajsetih letih so se razlike med izbranimi državami zmanjšale; leta 2022 je na Madžarskem dejanska individualna potrošnja na prebivalca v SKM znašala 71 % povprečja EU, na Cipru pa 97 %, kar je sicer 1 odstotno točko manj kot leta 2004. V Sloveniji je vrednost tega kazalnika leta 2022 dosegla 87 % povprečja EU.

Slovenija med državami z najnižjo rastjo cen življenjskih potrebščin od vstopa v EU

Cene življenjskih potrebščin so se v dvajsetih letih (med januarjema 2004 in 2024) najbolj zvišale na Madžarskem (za 150 %) ter v Estoniji in Latviji (za 135 % v vsaki). Najmanj so se cene dvignile na Cipru (za 39 %) in Malti (za 53 %); v obeh manj od povprečja v EU (za 58 %). Slovenija je imela z 62 % tretjo najnižjo rast cen med vsemi državami.

Prva opaznejša rast cen je vidna v 2007 pred nastopom gospodarske krize, ko so se cene v deseterici držav najbolj zvišale v Latviji (za 14 %). Države so najnižje stopnje rasti cen beležile med 2009 in 2015. Ob začetku epidemije covida-19 v 2020 je bila pri večini držav zaznana opaznejša nižja rast cen, v petih državah so se cene v povprečju celo znižale, najbolj v Sloveniji (za 1,2 %). Leta 2021 so se vse države soočale z nadpovprečno visoko inflacijo, ki je vrhunec dvajsetletja dosegla leta 2022. Tega leta so se cene najbolj dvignile na Madžarskem (za 25 %) in v Latviji (za 21 %), najmanj pa na Malti (za 7 %). Leta 2023 se je inflacija začela umirjati, rast cen v vseh desetih državah pa je bila precej nižja kot v letu pred tem.

Stopnja brezposelnosti v Sloveniji vse od pridružitve pod povprečjem EU

Leta 2004 je bil med državami, ki so tega leta vstopile v EU, v stopnji brezposelnosti večji razkorak kot 20 let kasneje. V 20-letnem obdobju sta imeli najmanj nihajočo stopnjo brezposelnosti Malta in Slovenija. Leta 2004 je imela Poljska z 19,1 % najvišjo, Ciper pa s 4,4 % najnižjo stopnjo brezposelnosti. Slovenija se je s 6,0 % uvrstila med države, boljše od evropskega povprečja (9,9 %).

Do leta 2008 se je brezposelnost v državah (z izjemo Madžarske) zmanjševala, po nastopu gospodarske krize tega leta pa se je v naslednjih letih zviševala in v eni skupini držav (Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Slovaška) dosegla višek leta 2010, v drugi pa leta 2013 (Slovenija in Poljska) oziroma 2014 (Ciper). Stopnja brezposelnosti se je zniževala vse do leta 2020, ko se je zaradi pandemije covida-19 v skoraj vseh državah spet dvignila.

Leta 2022 se je stopnja brezposelnosti začela v vseh državah ponovno nižati. Slovenija se je s 4,0 % uvrstila med pet držav s stopnjo brezposelnosti pod 5 %.

Pokritost dostopa gospodinjstev do interneta v Sloveniji najvišja ob vstopu v EU in zdaj

Podatki o deležu gospodinjstev z dostopom do interneta (z vsaj eno osebo, staro 16-74 let) danes kažejo popolnoma drugačno sliko kot pred skoraj 20 leti. Leta 2005 je imela med izbranimi državami najvišji delež Slovenija (48 %), ki je bil enak povprečju EU. Preostale države so bile pod evropskim povprečjem; najmanj gospodinjstev z dostopom do interneta je bilo v Litvi, in sicer 16 %.

Do leta 2023 so vse države razen Litve presegle 90 % pokritost dostopa gospodinjstev do interneta. V Litvi je ta odstotek znašal 89 %. V Sloveniji, ki je bila poleg Malte med izbranimi državami na najvišjem mestu, je imelo 94 % vseh gospodinjstev dostop do interneta, a velikih razlik z državami, ki ji sledijo, ni bilo.

Kakšen napredek so dosegle države v tem obdobju? V državah, kjer je bilo začetno stanje manj ugodno, se je dostopnost gospodinjstev do interneta bolj povečala; na Češkem, v Litvi in na Madžarskem za več kot 70 odstotnih točk. Med državami je bila najmanjša razlika zaradi najvišjega deleža na začetku obdobja zaznana v Sloveniji (46 odstotnih točk), v povprečju EU pa je razlika znašala 45 odstotnih točk.